Obramba proti toči
Obramba proti toči
21. 6. 2022
Igor E. (Uprava)
Glede problematike obrambe proti toči objavljamo izjavo Mojce Dolinar, klimatologinje in direktorice Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo Agencije RS za okolje:
»Mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje na primer pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Na to opozarja v svojem stališču o umetnem spreminjanju vremena, zadnja različica je iz leta 2015, tudi Svetovna meteorološka organizacija. Ta poudarja, da 'naše razumevanje neviht ni zadostno, da bi lahko z gotovostjo predvideli učinek vnosa dodatnih zaledenitvenih jeder na preprečevanje toče'.
Že v manjšem nevihtnem oblaku se namreč ob tvorbi oblačnih oziroma padavinskih kapljic in kristalov sprostijo ogromne količine energije. Zato je naivno pričakovati, da bi z vnosom majhnih – okoljsko še sprejemljivih – količin srebrovega jodida lahko nadzorovano vplivali na nadaljnji razvoj nevihtnega oblaka. Sistematični študiji takšne obrambe pred točo v ZDA in Švici sta že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazali, da je učinek posipanja nepredvidljiv – od delnega zmanjšanja posledic toče na površju do nekajkratnega povečanja. Iz rezultatov poskusov namreč izhaja, da v nobeni konkretni akciji obrambe pred točo z zasejavanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko da aktivnost nima nobenega učinka, lahko zmanjša energijo na tla padle toče do 60 odstotkov, lahko pa jo celo za petkrat poveča. Ob tem je treba poudariti, da časovna oddaljenost izvedbe teh poskusov ne zmanjšuje vrednosti njihovih rezultatov. Tako obsežnih in seveda dragih raziskovalnih projektov si tudi velike in bogate države ne morejo privoščiti vsakih nekaj let, poleg tega se znanost v zadnjih desetletjih ni dokopala do novih revolucionarnih odkritij na področju fizike oblakov, ki bi sprožili kakršen koli dvom o izsledkih obeh poskusov. Svetovna meteorološka organizacija tudi izpostavlja, da so z vidika obrambe pred točo še posebej problematične tako imenovane supercelične nevihte. V takšnih nevihtnih sistemih se zaradi stalnega dotoka nove vlage sprostijo ogromne količine energije, spremlja jih močan in z višino spremenljiv veter. Z vnosom srebrovega jodida v takšne sisteme lahko povzročimo celo nasproten učinek od želenega. Od tod zaključek Svetovne meteorološke organizacije, da 'v nekaterih razmerah posipanje nevihtnih oblakov lahko privede tudi do več toče'.
Učinkovita sistemska zaščita pred točo žal ni mogoča. Na področju ukrepov za zaščito pred točo v kmetijstvu je najbolj učinkovita fizična zaščita z varovalnimi mrežami, vendar je investicija vanje smotrna le na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo, zato o enotni zaščiti pred točo za vso državo ne moremo govoriti. Pred finančnimi posledicami škode po toči je mogoče tudi zavarovanje pridelka. Slovenija spada med območja Evrope, kjer so nevihte bolj pogoste, prav tako toča. Ocenjeno je, da se na območju Slovenije v povprečju letno pojavi od 2,5 do 4,4 dogodka s točo premera, večjega od dveh centimetrov. Tako nevihte kot pojavi toče se statistično značilno v zadnjih dveh desetletjih povečujejo.«
Vir: https://vestnik.si/clanek/aktualno/protitocna-obramba-pomurja-stroka-je-proti-a-denar-tudi-letos-bo-958202
»Mnenje meteorološke stroke, doma in v svetu, je enotno: domneva o vplivanju umetnih zaledenitvenih jeder na podhlajene kapljice je fizikalno utemeljena in potrjena s poskusi. Dobro deluje na primer pri mirnih, slojastih oblakih. Za nevihtne oblake pa ni prepričljivih dokazov, da bi vnos zaledenitvenih jeder v nevihtne oblake statistično značilno zmanjšal točo na tleh. Na to opozarja v svojem stališču o umetnem spreminjanju vremena, zadnja različica je iz leta 2015, tudi Svetovna meteorološka organizacija. Ta poudarja, da 'naše razumevanje neviht ni zadostno, da bi lahko z gotovostjo predvideli učinek vnosa dodatnih zaledenitvenih jeder na preprečevanje toče'.
Že v manjšem nevihtnem oblaku se namreč ob tvorbi oblačnih oziroma padavinskih kapljic in kristalov sprostijo ogromne količine energije. Zato je naivno pričakovati, da bi z vnosom majhnih – okoljsko še sprejemljivih – količin srebrovega jodida lahko nadzorovano vplivali na nadaljnji razvoj nevihtnega oblaka. Sistematični študiji takšne obrambe pred točo v ZDA in Švici sta že v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja pokazali, da je učinek posipanja nepredvidljiv – od delnega zmanjšanja posledic toče na površju do nekajkratnega povečanja. Iz rezultatov poskusov namreč izhaja, da v nobeni konkretni akciji obrambe pred točo z zasejavanjem s srebrovim jodidom ne vemo, kaj se bo zgodilo. Lahko da aktivnost nima nobenega učinka, lahko zmanjša energijo na tla padle toče do 60 odstotkov, lahko pa jo celo za petkrat poveča. Ob tem je treba poudariti, da časovna oddaljenost izvedbe teh poskusov ne zmanjšuje vrednosti njihovih rezultatov. Tako obsežnih in seveda dragih raziskovalnih projektov si tudi velike in bogate države ne morejo privoščiti vsakih nekaj let, poleg tega se znanost v zadnjih desetletjih ni dokopala do novih revolucionarnih odkritij na področju fizike oblakov, ki bi sprožili kakršen koli dvom o izsledkih obeh poskusov. Svetovna meteorološka organizacija tudi izpostavlja, da so z vidika obrambe pred točo še posebej problematične tako imenovane supercelične nevihte. V takšnih nevihtnih sistemih se zaradi stalnega dotoka nove vlage sprostijo ogromne količine energije, spremlja jih močan in z višino spremenljiv veter. Z vnosom srebrovega jodida v takšne sisteme lahko povzročimo celo nasproten učinek od želenega. Od tod zaključek Svetovne meteorološke organizacije, da 'v nekaterih razmerah posipanje nevihtnih oblakov lahko privede tudi do več toče'.
Učinkovita sistemska zaščita pred točo žal ni mogoča. Na področju ukrepov za zaščito pred točo v kmetijstvu je najbolj učinkovita fizična zaščita z varovalnimi mrežami, vendar je investicija vanje smotrna le na območjih z intenzivno kmetijsko pridelavo, zato o enotni zaščiti pred točo za vso državo ne moremo govoriti. Pred finančnimi posledicami škode po toči je mogoče tudi zavarovanje pridelka. Slovenija spada med območja Evrope, kjer so nevihte bolj pogoste, prav tako toča. Ocenjeno je, da se na območju Slovenije v povprečju letno pojavi od 2,5 do 4,4 dogodka s točo premera, večjega od dveh centimetrov. Tako nevihte kot pojavi toče se statistično značilno v zadnjih dveh desetletjih povečujejo.«
Vir: https://vestnik.si/clanek/aktualno/protitocna-obramba-pomurja-stroka-je-proti-a-denar-tudi-letos-bo-958202
